KRSTNI IN BIRMANSKI BOTRI:

POMEN, IZBIRA IN PRIPRAVA

Krščanska vera je vera občestva. Po poti življenja ne potujemo sami, ampak povezani z Bogom in med seboj. Zakramenti uvajanja: krst, birma in evharistija še posebej predstavljajo priložnost za vstopanje v globlji odnos z Bogom ter za medsebojno spremstvo in prijateljstvo. Starši v svoji vzgojni vlogi, kjer so tudi krhki in nemočni, potrebujejo oporo, pomoč, kamor vstopajo tako krstni kot birmanski botri.

Krst in birma sta med seboj povezana in se dopolnjujeta, podobno pa se dopolnjuje tudi vloga botrov pri obeh zakramentih.

Boter pri krstnem obredu skupaj s starši spremlja otroka h krstu. Na začetku obreda obljubi svojo pomoč staršem pri spolnjevanju njihovih dolžnosti. Za krstiteljem in starši pokriža otroka na čelu, kar je izraz vere v Sveto Trojico in klicanje Božjega blagoslova na krščenca.

Boter skupaj z zbranim občestvom posluša Božjo besedo, se odpove grehu in izpove vero v tmedinega Boga, v kateri bo otrok krščen.

Med samim obredom lahko drži krščenca v naročju, kar pomeni, da ga ima rad in ga bo varoval.

Otroku podari belo oblačilo, ki je znamenje nedolžnosti in dostojanstva, ter prižgane krstno svečo, ki simbolizira prenos luči vere od vstalega Kristusa. Boter skupaj z drugimi moli Očenaš, prosi za blagoslov, po krstu pa ostane otrokov spremljevalec in zanj moli.

Podobno tudi pri birmi boter spremlja birmanca in mu krepi občutek, da na poti vere in življenja ni sam. Skupaj z zbranimi odpre svoje srce Božji besedi, obnovi krstne obljube ter se pridruži škofovi prošnji za dar in darove Svetega Duha.

Med birmanskim obredom boter spremlja birmanca, ga na ta način predstavi škofu. da je primerno pripravljen, hkrati pa birmancu obljublja, da ga bo spremljal skozi življenje.

Med maziljenjem drži desno roko na birmančevi desni rami, kar pomeni: »Ob tebi sem, vedno se lahko zaneseš name,« zato naj bo ta kretnja krepka. Boter skupaj z drugimi sodeluje pri maši, po birmi pa ohranja odnos in za birmanca moli.

Boter predstavlja občestvo, Cerkev, Božjo družino, kateri sam pripada. Že od prvih časov Cerkve velja, da celotna cerkvena skupnost nosi del odgovornosti za razvijanje in ohranjanje krstne milosti, zato je ob prejemu krsta in birme potrebna duhovna pomoč botra ali botre ( KKC 1311). Krščenec ali birmanec po botru doživlja bratsko občestvo kristjanov in materinsko skrb Cerkve zanj, kar je temeljno krščansko izkustvo.

Botrstvo pa ni le pobožna navada, tradicija ali celo pravica, ampak je cerkvena služba, kar pomeni, da so za njeno izpolnjevanje potrebni tudi določeni pogoji: da je boter izbran in je pripravljen sprejeti botrstvo, da je primerne starosti (vsaj šestnajst let) in je že prejel krst, birmo in obhajilo, da pripada katoliški Cerkvi (nekatoličan je lahko le priča), da živi po veri in tako daje svojemu krščencu ali birmancu zgled krščanskega življenja ter ga s tem tudi vodi v občestvo.

Duhovni vidik - sopotništvo, spremstvo v veri, ki ga poleg kakovostnega odnosa, zaupnega pogovora in zgleda dejavnega krščanskega Življenja predstavlja močna in redna molitvena opora, je osrednji pomen botrstva. Boter uresničuje poslanstvo v odnosu: Bog boter krščenec oz. birmanec, kar pomeni veliko duhovno bližino, povezanost oz. celo duhovno sorodstvo.

Biti izbran in naprošen za botra je častna in odgovorna naloga, saj poslanstvo botra ni omejeno le na dan krsta ali birme, ampak traja vse življenje, zato je načrtno ohranjanje odnosa med krščenci (družinami) oz. birmanci in botri temeljnega pomena, kar je možno na toliko načino kot je raznolika ljubezen, h kateri smo kot kristjani povabljeni.

Krstnega botra krščencu (če je ta otrok) navadno izberemo starši, birmanec pa si botra izbere sam, ker je to pomembno zaradi kakovosti njunega odnosa, kjer sta v ospredju zaupanje in komunikacija.

V občutljivem obdobju odraščanja mladi še posebej potrebujejo spremstvo in prijateljstvo dobrih birmanskih botrov. Birmanski boter nadaljuje vzgojno delo staršev ter vstopa v odnos z birmancem, iz česar sledi, da starši ne moremo biti botri svojemu otroku, zato tisti, ki si izbere za botra enega od staršev, pravzaprav nima botra.

Boter je povabljen, da kakor angel Rafael v svetopisemski zgodbi o Tobiju in Sari opravlja angelsko vlogo pri usposabljanju za zrelo odraslo življenje, kamor sodi tudi duhovna dimenzija.

Pri izbiri birmanskega botra bi bil glede na aktualne izzive potreben še dodaten premislek. Mladostniki namreč zelo dobro čutijo, kdo je tisti, ki mu lahko zaupajo, s komer se pogovarjajo in jih bo spremljal na poti, zato si navadno izberejo botra po srcu, ne glede na to, ali izbrani boter ustreza danim pogojem. V znanem svetopisemskem odlomku, ko Jezus sreča Samarijanko, jo prosi: »Daj mi piti!« (In 4,7); podobno tudi marsikateri birmanec prosi svojega botra za botrstvo za odnos in spremstvo v človeškem in duhovnem smislu. A, ker je »vodnjak globok« in ker tudi botri pogosto »nimajo s čim zajeti«, potrebujejo pomoč.

Pogoj za botra naj bi bil torej vezan predvsem na njihovo duhovno življenje in na osebni odnos do birmanca. Kot Jezus omogoči Samarijanki srečanje s seboj, tako je lahko tudi povabilo k botrstvu za marsikaterega botra povabilo k novemu (prenovljenemu, poglobljenemu, pristnejšemu) odnosu z Gospodom. Zato je kakovostna priprava na botrstvo zelo potrebna in pomembna, da odpre srce za vero, za ljubezen do Gospoda in do mladega, ranljivega človeka, ki prosi za prijateljstvo in spremstvo.

Ko govorimo o botrstvu, govorimo torej predvsem o odnosu in odnosih. Prav ti pa so velik dar, vsekakor večji od darila materialne vrednosti. Podarjati sebe v kakovostnem medsebojnem odnosu je najlepše in največje darilo, ki ga lahko boter da krščencu oz. birmancu.

Za krščence in birmance je velik dar imeti ob sebi spremljevalca na poti skozi življenje, prav tako pa tudi za botre lahko pomeni botrstvo nov odnos in zorenje v veri in krščanski ljubezni. Botrstvo je zato velika priložnost, ki jo vsem nam daje Gospod, da lahko čedalje bolj postajamo njegove priče.

ČE ME VPRAŠAJO ZA BOTRA

- bom najprej razmislil, ali vem, kaj je to, in ali (z)morem/hočem biti boter.

Smisel in pomen botrstva

Boter je tisti, ki (staršem) pomaga pri uvajanju katehumena (= pripravnika) v krščanstvo: torej v krščanski način življenja in vključevanje v Cerkev – to je domačo župnijo. Zato je najprej sam zgled krščanskega življenja.

Boter ne nastopa samo v svojem imenu ali v imenu staršev, ampak je predstavnik Cerkve – to je (živega in dejavnega) župnijskega občestva (prim. Rimski obrednik Sveti krst 8; PZ 180, 205). To je v pravem pomenu cerkvena služba: Cerkev je tista, ki ga pošilja, zato tudi potrebuje potrdilo njenih predstavnikov (župnika). Bolje rečeno. Bog sam ga pošilja po Cerkvi.

Dolžnosti   botra (prim. vprašanja botru v Rimskem obredniku Sveti krst; ZCP kan. 774 par. 2, 872, 892; PZ 168, 181)

- pomoč pri krščanski vzgoji in uvajanju v krščansko življenje,

- molitev za varovanca (krščenca, birmanca) in, če je potrebno, tudi drugačna pomoč v življenju.

Dolžnost botra je tudi preprečevati miselnost pričakovanja daril (zlasti s strani krščenca/birmanca) (prim. PZ 205), zato ne naseda pritisku take miselnosti (ne s strani družine krščenca/birmanca, ne s strani okolja). Krst/birma je verska stvar! Lepo pa je, če krščencu/birmancu podari kakšen verski spomin.

Kar je zelo narobe je:

-  da izbiro botrov narekujejo interesi neposredne koristi in čustveni razlogi,

-  pričakovanje, da bo boter kupil čim lepše darilo,

- da je boter neka oseba čim dlje (krajevno ali drugače) od vsakdanjega življenja krščenca/birmanca

- da se išče botre izključno med sorodniki

Kdo je lahko boter?

Cerkvenopravni pogoji - nekdo je lahko boter, če (prim. ZCP 873, 874; PZ 182):

- ga izbere krščenec/birmanec ali starša (oziroma zakoniti zastopnik),

- je star najmanj 16 let,

-  je katoličan in ima opravljene ter slavi zakramente uvajanja krst, birmo, obhajilo,

- ni oče ali mati krščenca/birmanca,

-  živi primerno veri in nalogi botra, ki jo sprejema,

- mu ni bila (uradno, javno) naložena oz. razglašena nobena cerkvena kazen

Botra izberejo pri krstu starši, pri birmi pa birmanec in starši. Potrdilo za botra izda župnik župnije v kateri je boter član župnijskega občestva. Potrdilo se izdaja botru osebno in ne po posrednikih. Pri tem priporočamo pastoralni pogovor z botrom o pomenu botrstva.

Merila za izbiro botra naj upoštevajo, da je član katoliške Cerkve in da mu ni bila naložena ali razglašena nobena cerkvena kazen. Izpolniti mora šestnajst let, razen če iz upravičenega razloga župnik ali krstitelj sodi, da lahko dovoli izjemo. Naj ne bo oče ali mati krščenca ali birmanca. Boter je lahko, kdor je že prejel vse tri zakramente uvajanja (krst, birmo in evharistijo), naj bo dovolj zrel, zmožen in voljan opravljati to službo. Naj živi primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. (prim. ZCP, kan. 874).

Kristjanom, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, ali so samo civilno poročeni, ni dovoljeno biti boter. Prav tako ni dovoljeno biti boter tistim kristjanom, ki niso poskrbeli za versko vzgojo svojih otrok z rednim veroukom.

Botri so lahko tisti kristjani, ki so cerkveno poročeni, a so se »ločili od mize in postelje«, pod pogojem, da niso sklenili novega partnerskega ali civilnega razmerja.

PRI KRSTU: Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta (prim. ZCP, kan. 874 § 2).

Glede botrov je potrebno upoštevati tudi kan. 873 ZCP, ki določa, da ima krščenec botra ALI botro. Lahko pa ima tudi botra IN botro, če sta si podelila zakrament svetega zakona, torej sta boter in botra mož in žena.

Cerkveno pravo zato ne dovoljuje možnosti dveh botrov ali dveh botric, ki so zgolj sorodniki, prijatelji.

V primeru, da starši ne morejo najti primernega botra ali botre, je dovoljeno podeliti zakrament tudi brez botra.  Tudi v tem primeru velja, da ne moreta biti istočasno boter in priča dva moška ali dve ženski.