ZASIDRANI V UPANJU – VERUJEM V ODPUŠČANJE GREHOV

GRADIVO za ŽPS – OKTOBER 2025

BOŽJA BESEDA

Jezus pa je krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«  

  (Jn 8,1-11)

TEOLOŠKI POUDARKI

• Sveto leto je poseben čas milosti, ko še bolj odkrivamo dar Božjega usmiljenja.
• Iz osebne izkušnje vemo, da greh pušča posledice, ne samo zunanjih, tudi notranje.
• Večkrat po grehu ostanejo navezanosti, ki se jih je treba očistiti. Kljub opravljeni spovedi čutimo slabotnost, ki jo privlači zlo. Zato so potrebni odpustki.
• Odpustek je torej odpuščanje časne kazni za grehe, ki so nam bili že odpuščeni.
• Odpustek prejme kristjan, če je primerno pripravljen: mora biti pri spovedi, prejeti obhajilo ter moliti po papeževem namenu vero, očenaš in zdravamarijo.
• Odpustek moremo prejeti zase ali ga naklonimo rajnim.
• Odpuščanje ne more spremeniti preteklosti, ne more spremeniti tega, kar se je že zgodilo, lahko pa omogoči, da spremenimo prihodnost, da živimo drugače, brez zamer, mržnje in maščevanja.
• Upanje za kristjane izhaja iz Očetovega usmiljenja.
• Odkrijmo lepoto zakramenta ozdravljenja!

Več o odpustkih lahko preberemo v svetoletni brošuri Romarji upanja (str. 36-40).

MOLITEV

Molitev, ki jo duhovnik moli pri spoved (odveza).

Bog, oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Svetega Duha.

Vsi smo povabljeni, da v nekaj trenutkih tišine zavestno premislimo besede, ki so izrečene v Odvezi.

ZA POGOVOR

Kako sem v svetem letu doživel odpuščanje? Podelimo si vtise o doživljanju spovedi (kako se pripravljam na spoved; kdaj grem k spovedi; kako se počutim pred spovedjo, kako po njej …).

Pobude za obhajanje zakramenta spovedi v naši župniji! Česa si v svetem letu še želimo?