NEKAJ MISLI OB 225-LETNICI ŽUPNIJE SV. ANE V FRAMU
1786 - 2011

Dragi prijatelji!

Od 31.07.1981 vas na poseben način nosim v svojem srcu, izročam Bogu in Njegovi materi Mariji ter sv. Ani, ki je zavetnica naše župnije.

Pred 225 leti so verniki in takratni župnik g. Simon Marčič na predlog škofije sprejeli odločitev, da se podružna cerkev sv. Ane loči od pražupnije Slivnica in postane samostojna župnija.

Od 1. januarja 1786 se redno daruje sv. maša, začno se voditi poročne, krstne in mrliške knjige.

Sem enajsti župnik župnije sv. Ane v Framu. Z velikim veseljem sem sprejel dekret gospoda škofa Franca Krambergerja, ki mi je zaupal delo v Gospodovem vinogradu sv. Ane.

Vsem predhodnikom, župnikom in kaplanom sem hvaležen, da so v takratnih časih gradili na evangeljskih vrednotah, da so ohranjali vero in kulturo v tej župniji.

Letos poteka 30 let odkar, dragi verniki, skupno ohranjamo dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki. To dediščino bomo z Božjo pomočjo in vašim sodelovanjem posredovali bodočim rodovom z željo, da v cerkvi sv. Ane ne bi nikoli utihnil glas evangelija, ki ljudi vodi v božje kraljestvo.

Z veseljem vam sporočam, da sem v teh letih krstil 793 otrok, ki so prejeli prvi in najpomembnejši zakrament sv. Krst, postali božji otroci, člani cerkvenega župnijskega občestva.

Po nekaj letih so le-ti začeli obiskovati verouk in pridobivati znanje tudi na verskem področju. Po treh letih so pristopili k Prvemu sv. Obhajilu in prvič prejeli Jezusa v svoje srce. To so duhovno bogati dnevi za družino in župnijo. Vseh prvoobhajancev je bilo 748.

Ves čas obiskovanja osnovne šole so se otroci pri verouku in z obiskovanjem sv. maš pripravljali na prejem zakramenta sv. Birme. Tako je prejelo zakrament sv. Birme in se utrdilo v sv. Duhu 812 otrok.

Dekleta in fantje so odraščali, živeli v bolj ali manj urejenih družinah in začutili v sebi klic po ustanovitvi lastne družine in se poročili. Zakrament sv. Zakona je prejelo 238 parov.

Z leti človeku moči pešajo, zaključuje delo v Gospodovem vinogradu in se preseli v večnost k svojemu Stvarniku, kjer prejme zasluženo plačilo za svoja dela. V večnost je odšlo 834 vernikov.

Bogu hvala za mnoge vernike, ki so se res trudili v tem zemeljskem življenju živeti evangelij in sedaj zasluženo uživajo večno srečo.

Ko gledam na svojo prehojeno pastirsko pot v župniji sv. Ane vidim, da je bilo delovno, trudili smo se.

Želim si in prosim Boga, da bi še naprej imeli v župniji poštene ljudi in dobre kristjane, da bi ohranili in živeli za krščanske vrednote in to prenašali na mladi rod.

Da župnija lahko živi, potrebuje ožje sodelavce (ključarje, župnijski pastoralni svet, Karitas, pevce, bralce in ministrante).

V času mojega župnikovanja je sodelovalo 13 ključarjev, od teh so že štirje pokojni, štirim je potekel mandat, sedaj je aktivnih 5 ključarjev.

V župnijski cerkvi sv. Ane delujejo trije ključarji, na podružni cerkvi sv. Križa na Planici pa dva.

Vsako nedeljo pri sv. maši redno poje župnijski cerkveni pevski zbor, ki ga vodita dva organista in sicer ga. Metka Potisk in g. Vinko Ogrizek. Enkrat mesečno pa pri bogoslužju sodeluje tudi vokalna skupina Fantje sv. Ane.

Skupno število ministrantov in ministrantk se giblje od 10 do 15.

Redno delujejo župnijski pastoralni svet, Karitas in liturgični svet.

Katehezo poučujeta dve katehistinji.

Verouk obiskuje 65% vseh šoloobveznih otrok.

Verniki so z župnijo povezani. Skupno skrbimo za vzdrževanje objektov.

V celoti je obnovljena župnijska cerkev sv. Ane, podružna cerkev sv. Križa na Planici in kapela sv. Neže med vinogradi.

Gospodarsko poslopje smo preuredili v večnamenski prostor.

Tudi župnijšče je dobro vzdrževano.

Ohranjamo, kar smo prejeli od prednikov, za naše zanamce.

Vam, dragi verniki, predvsem pa Bogu - hvala za vso pomoč in prošnja, da bi tukaj vedno živeli ljudje, ki bodo znali ceniti in skrbeti ne samo za materialno bogastvo, ampak tudi za duhovne vrednote.

Franc Dermol