ŽUPNIKI V ŽUPNIJI

Vse od nastanka župnije do danes je bilo v Framu kar 38 nosilcev verskega in cerkvenega življenja, od tega 11 župnikov, 21 kaplanov, 5 provizorjev ter po en duhovni pomočnik, dekanijski upravitelj in župni vikar. Nekateri so upravljali več funkcij.

Simon Marčič je bil rojen 23.10.1759 na Spodnji Polskavi, župnik v Framu je bil od 1.1.1786 do 8. 5. 1806, ko je umrl. Preuredil je prvotno župnišče, povečal ladjo prvotne cerkve in ji dal prizidati kor za pevce.

Filip Rošker je bil rojen 9. 4. 1763 v Mostju v Slovenskih goricah. V Framu je bil župnik od 3. 3. 1807 do 27. 8. 1839. Nato je stopil v pokoj, ki ga je preživel v Framu na nekdanjem Böhmovem posestvu, kjer je 30. 3. 1849 tudi umrl. Pokopan je v Framu. Postavil je nadarbinsko gospodarsko poslopje. V času njegovega službovanja sta Matej in Ana Štern postavila cerkev na Planici.

Matej Korošak je bil rojen 29.8.1805 v Grabonošu pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V Framu je bil najprej kaplan, nato pa župnik od 28. 8. 1839 do 14. 7. 1861. V času njegovega župnikovanja sta leta 1843 Franc in Jera Strašil postavila kapelo sv. Neže, 1850 pa framska občina kapelo sv. Janeza Krstnika. Začel je zbirati denar za novo cerkev v Framu. 13. 5. 1857 je bil imenovan za dekana in šolskega nadzornika dekanije Slivnica. 14. 7. 1861 je odšel v domačo župnijo za župnika in dekana v Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer je 29. 2. 1864 umrl.

Franc Ser. Rath je bil rojen 14. 8. 1819 pri Sv. Juriju ob Pesnici. V Framu je bil župnik od 24. 10. 1861 do 31. 3. 1882. Postavil je novo cerkev in napisal zanimivo župnijsko kroniko. Hkrati je dal pobudo za gradnjo šolskega poslopja. Iz Frama je odšel za župnika k Sv. Lovrencu na Dravskem polju, kjer se je tudi upokojil. Umrl je v Slovenski Bistrici 2. 4. 1899.

Simon Gaberc je bil rojen 3.10.1838 na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Župnik v Framu je bil od 13. 7. 1882 do 1. 3. 1903, ko je kot župnik in dekan odšel k Sv. Magdaleni v Maribor. Že 1. 6. 1900 je postal zaradi bolezni dekana Martina Strajnška dekanijski upravitelj dekanije Dravsko polje in je to ostal tudi pri Sv. Magdaleni v Mariboru do 1905. V Framu je opremil notranjost župnijske cerkve, za cerkev pa je odkupil cerkveno hišo Anin dvor. Umrl je v Mariboru 13. 1. 1916.

Franc Ser. Muršič je bil rojen 8.10.1867 na Belem vrhu pri Zavrču. V Framu je bil župnik od 25. 7. 1903 do 28. 1. 1916, ko je umrl in bil pokopan v kapeli sv. Mihaela, ki jo je leta 1912 sam postavil na pokopališču. Sezidal je novo gospodarsko poslopje, nabavil nove zvonove, uredil pokopališče. Bil je izredno marljiv dušni pastir, ki je v Framu ustanovil razne verske in prosvetne organizacije. Zaradi svoje dejavnosti in narodne zavesti je bil v začetku prve svetovne vojne odpeljan v graške zapore, kjer so ga obtožili protidržavnih akcij. To mu je načelo zdravje in pospešilo njegovo smrt.

Valentin Kropivšek je bil rojen 14. 2. 1879 na Vranskem. V Framu je bil župnik od 1. 7. 1916 do 28. 8. 1920, ko je tu umrl zaradi prehlada. Pokopan je v kapeli sv. Mihaela na framskem pokopališču.

Viktor Kragl je bil rojen 15. 10. 1883 v Tržiču. Bil je sin učiteljske družine in je po starših podedoval znatno premoženje. Ob italijanski okupaciji Primorske in Goriške je leta 1918 pribežal na svoje posestvo v Slovenskih Konjicah. Zaprosil je za sprejem v lavantinsko škofijo in tako 1.9.1920 župnik v Framu ter opravljal to službo do 18. 1. 1931. Kot duhovnik je veliko potoval. Bil je v Palestini, kjer je bil odlikovan z naslovom vitez Božjega groba. Opisal je prvo skupinsko slovensko romanje v to deželo leta 1910. Umrl je 28. 12. 1951.

Franc Rakun je bil rojen 15. 3. 1892 v Rečici ob Paki. V Framu je bil od 15. 1. do 1. 7. 1931 najprej provizor, nakar je bil umeščen za župnika. Poskrbel je za nove orgle ter dal pod vodstvom dr. Franca Mesesnela obnoviti slikarijo v cerkvi in tudi na zunaj ometati cerkev.  Spomladi 1941 je bil pomotoma poklican na orožne vaje. Po prihodu okupatorja so ga 30. 4. istega leta odpeljali v taborišče meljske vojašnice v Mariboru, od koder je bil deležen številnih premestitev, dokler se ni po osvoboditvi 26. 5. 1945 vrnil v Fram. Leta 1967 je postal zlatomašnik. Zlato mašo je imel 26. 7. tega leta v Framu. S 1. 8. 1974 se je odpovedal župniji in se z gospodinjo naselil na Aninem dvoru. 24. 7. 1977 je še obhajal biserno mašo. Že mesec dni pozneje, 31. 8. 1977, je umrl in je pokopan v kapeli sv. Mihaela na pokopališču.

Štefan Kuhar se je rodil 7. 12. 1942 v Trdkovi v prekmurski župniji Kuzma. Bil je kaplan v Turnišču, Preboldu in Slovenski Bistrici. 1. 8. 1974 je kot naslednik Franca Rakuna prevzel framsko faro kot župnijski upravitelj, kar je ostal do 1. 8. 1981, ko ga je nasledil sedanji župnik Franc Dermol. Kuharja je njegova dušnopastirska pot nato vodila v župnijo Grad, kjer je postal celo častni občan. Danes deluje v domači župniji Kuzma. V Framu je pustil pečat z obnovitvenimi deli v župnišču in župnijski cerkvi, kjer je poskrbel za spremembe v skladu z liturgično prenovo drugega vatikanskega koncila. V času njegovega vodenja framske farne barke je Fram doživel doslej edino biserno mašo.

Franc Dermol  se je rodil 24. 9. 1944 v Šoštanju. V duhovnika je bil posvečen 29. 6. 1974 v Mariboru. Njegovi prvi dušnopastirski postojanki sta bili Mala Nedelja in kar nekaj časa Brežice. Že trideset let vodi framsko župnijo in je tako po Francu Rakunu in Filipu Roškerju framski župnik z najdaljšim stažem. Prva tri leta je bil tu župnijski upravitelj, od leta 1984 je župnik. Sadovi njegovega dolgoletnega dela so vidni praktično povsod. V njegovem času je bila temeljito prenovljena župnijska cerkev, v novem sijaju so se zasvetili župnišče, kapeli sv. Neže in sv. Janeza Krstnika in cerkev na Planici. Omeniti velja še domiselno adaptacijo nekdanjega gospodarskega poslopja. Dermol je poživil duhovno življenje župnije, v njegovem času je med drugim začela delovati framska Karitas. Umrl je 5. novembra 2020, pokopan pa je v pokopališki kapeli sv. Mihela v Framu.

Kaplan

Najpomembnejši v Framu delujoči kaplan Oroslav Caf je bil rojen 13. 4.1814 v Ročici (sedaj Zgornje Verjane) v župniji Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Kaplan v Framu je bil od 15. 9. 1839 do 15. 9. 1859. V Framu je pomagal ustanoviti občinsko bolnico, šolo, novo cerkev, drevesnico in župnijsko knjižnico. Anton Martin Slomšek ga je leta 1859 poklical v Maribor na tedaj ustanovljeno bogoslovno šolo za predavatelja pastoralke, katehetike in pedagogike ter podravnatelja zavoda. Ti predmeti so se poučevali v slovenskem jeziku. Oroslav Caf je bil priznan slovenski jezikoslovec, zato se je zdel Slomšku za predavanje navedenih predmetov najprimernejši. Caf pa je v tej službi zdržal samo dve leti, nakar je odšel za beneficiata na Ptuj, kjer je 3. 7. 1874 žalostno umrl.  Bil je izredno marljiv in nadarjen jezikoslovec, pridobil si je znanje raznih slovanskih in drugih jezikov, zbiral je gradivo za slovenski slovar in slovnico, nabiral narodne pesmi, poslovenil je dva dela računice za ljudsko šolo, izdal knjige Robinzon mlajši in Romarsko polico ter molitvenik Svetotedenski red, dopisoval je v razne revije in časopise. Njegove narodne pesmi so izšle v zbirki dr. Karla Štreklja.

Župnijski vikar

Karl Neuhold je bil rojen 4.11.1907 v kraju St. Nikolai na avstrijskem Štajerskem. V Framu je bil župnijski vikar od 15. 2. 1943 do 25. 7. 1945.  Leta 1941 je bil namreč župnik Franc Rakun poslan v pregnanstvo, za njim pa je ista usoda doletela še slivniškega kaplana. Takrat je dobil škof Ivan Jožef Tomažič od okupacijske oblasti naročilo, naj sprejme na izpraznjena mesta duhovnike iz graške škofije. Ti so se prošnji radi odzvali, ker so se s tem rešili vojaške službe in ker so našli med našim prebivalstvom duhovno zadoščenje pri svojem delu. Mnogi so se tudi naučili našega jezika.

Neuhold je po vojni svoje poslanstvo nadaljeval kot župnik in dekan v štajerskem Stainzu, kjer se je leta 1974 upokojil. Umrl je 20. 4. 1977.