ZGODOVINA FRAMA
Framsko območje je bilo poseljeno že v kameni in bronasti dobi, to je pred več tisoč leti, o čemer pričajo arheološke najdbe, ki so jih odkrili. Več ostankov je iz obdobja Rimljanov, ki so v starem veku zavladali našim krajem in podredili tukaj živeče Ilire in Kelte. V rimski dobi je zrasel Ptuj v pomembno mestno naselbino. Fram je bil povezan z njim zaradi vodovoda, ki je bil speljan od Zlatega studenca preko Dravskega polja. Na rimsko dobo spominjajo tudi nekatera imena vasi v okolici Frama, npr. Loka, Morje, Lokmirce.
V šestem stoletju so se v te kraje naselili Slovani, predniki Slovencev, videli so stare utrdbe in ostanke naselbin, povzeli stara imena krajev ali jim nadeli svoja imena, ki govore o ostankih starih naselbin, npr. Gradišče, Stara Gora , Ranče.
V 9. stoletju so naši kraji prišli pod Franke, prednike Nemcev, prebivalci so morali prevzeti krščanstvo. Franki so vladali kakih sto let, sledili so nemirni časi madžarskih pohodov skoz naše kraje proti zahodu. Zaradi njih so se v nižinah živeči prebivalci umaknili višje proti Kopivniku in Planici. Frankovska oblast se je sesula.
Po porazu Madžarov so okoli leta 970 našim krajem zavladali nemški cesarji in Nemci so ostali gospodarji do konca prve svetovne vojne. Predniki Slovencev so iz svobodnih ljudi postali podložniki, Nemci so bili zemljiški gospodje oziroma plemiči.
Framsko zemljiško gospostvo – svet med Polskavo in Slivnico – naj bi se oblikovalo proti koncu 12. stoletja. Prišlo bi naj v roke enemu prvih maršalov, ki jih je imela vojvodina Štajerska. Ta bi naj zgradil grad Frauheim, v prevodu grad za gospe, kamor bi se lahko zatekli pred morebitnimi novimi vdori Madžarov. Grad so od 14. stoletja imeli v lasti različni gospodarji (Ptujski, Herbersteini, ki so bili tudi slivniški gospodje), naši ljudje so bili še naprej podložniki z dajatvami zemljiškim gospodom, ki so v času kriz in vojn postala prevelike. Zato so leta 1653 tudi framski podložniki sodelovali v enem večjih kmečkih uporov. Grad je od takrat počasi propadal, tudi zato, ker ga lastniki niso potrebovali.
Frauheim se kot ime za kraj prvič omenja v listini leta 1335 in to ime se je uporabljalo v nemščini vse do leta 1865, ko je neznani pisec v časopisu Novice zapisal, da ni zadovoljen, da bi se ta del slovenskega podeželja imenoval frauheimsko; predlagal je, naj se imenuje framsko.
Zapis o Framu v 19. stoletju nam je zapustil Oroslav Caf v pesmi, ki je postala neuradna framska himna z odpevom »to vam je naš Fram«. Tedanji framski kaplan, znameniti zapisovalec ljudskih pesmi, je orisal kraj pod razvalinami starega gradu in s cerkvijo Sv. Ane z živahno gospodarsko dejavnostjo, ki je presegala tedaj običajno agrarno vaško gospodarstvo. Fram je označil kot naselje mlinov, žag, kovačev… Oroslav Caf pa ni le opisoval kraja, s svojo dejavnostjo je tudi pripomogel, da je Fram postal trdna slovenska postojanka v slovenskem nacionalnem gibanju po marčni revoluciji v habsburški monarhiji. Tako je Fram razvil živahno društveno dejavnost, močno se je razvilo zadružništvo. Slovenske organizacije v Framu so se v času Avstro-Ogrske sicer že ločevale na katoliške in liberalne, vendar zaradi močnega germanizacijskega pritiska ni prihajalo med njimi do ostrih prerekanj ali celo bojev. Nasprotja so se bolj izrazito kazala v obdobju Prve Jugoslavije.
Zgodovina 20. stoletja nam je še živo v spominu, o njej nam ne govorijo le zapisi, ampak še živi ljudje.
V življenje prebivalcev Frama sta se močno vtisnili obe svetovni vojni, pa ne le zaradi vojakov, ki so padali v bojih. Leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna, so avstrijske oblasti zelo trdo nastopile proti zavednim štajerskim Slovencem. V graške zapore so odpeljali tudi framskega župnika Franca Muršiča, ki je za posledicami preganjanja tudi kmalu umrl. Njegovo trpljenje pa ni bilo zaman, saj so si Slovenci to preganjanje in krivice zapomnili in se zato odvrnili od Avstro-Ogrske. Zato so se konec vojne Framčani, predvsem žene in dekleta, možje so bili na frontah, množično podpisovali v podporo Majniški deklaraciji in zedinjenju z drugimi jugoslovanskimi narodi. Ne glede na vsa kasnejša dogajanja v jugoslovanski državi, je bil to pomemben mejnik pri osamosvajanju Slovencev.
Spominska obeležja v Framu in drugih vaseh framske župnije nas opominjajo na velike žrtve med prebivalci v boju proti nacistični okupaciji. Gorela je Planica, Jugova domačija, v Gaju so bili ustreljeni talci. Nekateri so umirali daleč od domačega kraja: kot nemški vojaki, največ v bojih Nemčije s Sovjetsko zvezo, spet drugi v nemških taboriščih. Nekateri »Nemcem prijazni« pa so izgubili življenja ali okusili povojna taborišča še po maju 1945. Po letu 1945 je Fram enako kot ostala država doživljal preobrazbo v »socialistično vas« in kasnejše eksperimente jugoslovanskega samoupravnega socializma. Spremenila se je struktura prebivalstva, znižal delež kmetov na račun zaposlovanja ljudi v industriji in drugi dejavnosti. Vasi je zajel proces urbanizacije, ko prebivalci vasi prevzamejo v veliki meri način življenja, ki je sicer značilen za mesta. Takšen je Fram dočakal samostojno slovensko državo, dosežek, o katerem so framski borci za slovensko besedo in slovenski narod v preteklosti komaj upali sanjati.
Metka Potisk
